Results 71 to 80 of about 3,667 (142)
Poporodna depresija prizadene 10–15 % žensk po porodu. Je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja, pogostejši kot preeklampsija, gestacijski diabetes ali nosečnostne toksemije.
Ana Polona Skočir
doaj
Učinki vadbe na ravnotežje pri osebi s Parkinsonovo boleznijo
Parkinsonova bolezen je kronična nevrološka motnja, ki pomembno vpliva na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti posameznika. Med pogostejše motorične simptome uvrščamo tresavico (tremor), mišično togost (rigidnost), bradikinezijo ter motnje rav ...
Maruša Udrih +3 more
doaj +1 more source
Validation of a Lithuanian-Language Version of the Brunel Mood Scale: The BRUMS-LTU. [PDF]
Terry PC +6 more
europepmc +1 more source
Osobe s mantalnim poremećajem počine oko 90% svih suicida. Afektivne bolesti(velika depresija, bipolarni poremećaj i shizoafektivni poremećaj)najčešće su dijagnoze među počiniteljima i čine 60-70 % udjela u suicidima. Doživotni rizik od suicida kod bolesnika s depresijom je 15 %.
Kozarić-Kovačić, Dragica +1 more
openaire +4 more sources
Glavne značilnosti poporodne depresije
Poporodna depresija prizadene približno 10–15 % žensk. Ponavadi se pokaže v prvem poporodnem letu, najpogosteje v prvem mesecu po porodu, lahko pa že v nosečnosti.
Ana Polona Skočir
doaj
Croatian Version of the Short Assessment of Health Literacy for Spanish Adults (SAHLSA-50): Cross-Cultural Adaptation and Psychometric Evaluation. [PDF]
Placento H +10 more
europepmc +1 more source
Depresija u 21. stoljeću – u povodu obilježavanja Europskog dana borbe protiv depresije
Depresivni poremećaj predstavlja značajan problem u području mentalnog zdravlja u Europi. Prema Svjetskoj zdravstvenoj organizaciji, depresija predstavlja četvrti najveći svjetski zdravstveni problem, oko 2020.
Urlić, Ivan
core
Ikimokyklinio amžiaus vaikų bendraamžių socialinio atstūmimo kaip patyčių raiška
Pirmieji išskirtinio elgesio ir santykių agresijos požymiai prasideda jau ankstyvame amžiuje (nuo trejų iki šešerių metų), todėl sistemingos patyčios jau yra pastebimos tarp ikimokyklinio amžiaus vaikų.
Skirmantė Lidžiūtė
doaj +1 more source
O psihoterapijskom pristupu u liječenju depresije postoji relativno malen broj navoda u znanstvenoj literaturi. U ovom radu pokušalo se sustavno sagledati problem psihoterapije depresije, prikazom individualnog, grupnog i kombiniranog, farmakoterapijsko-psihoterapijskog pristupa u liječenju ovog psihičkog poremećaja.
openaire +2 more sources
Depresija u starijoj životnoj dobi
Demografske promjene u koje se prije svega ubraja starenje stanovništva označavaju najznačajnije trendove tijekom posljednjih nekoliko desetljeća. Posljedica ovog fenomena je povećana kvaliteta života i ukupni životni vijek ljudi te kontinuirani pad ...
Zelić, Sara
core +1 more source

