Results 21 to 30 of about 77 (58)

Ocena časovne in stroškovne obremenitve zdravnikov družinske medicine zaradi ponovnega predpisovanja nenujnih kontrolnih napotnic

Zdravniški Vestnik, 2021
Izhodišča: Nenujne kontrolne obravnave na sekundarni ali terciarni ravni pogosto določi napotni zdravnik sam ob zadnji obravnavi. Po preteku veljavnosti predhodne napotnice mora družinski zdravnik le-to ponovno izdati oz. opredeliti, da je potrebna.
Mario Bartolac, Rajko Vajd
doaj   +1 more source

Karcinom Merklovih celic – zagata v ambulanti družinske medicine

Zdravniški Vestnik, 2020
Uvod: Karcinom Merklovih celic (MCC) je redek, agresiven in pogosto smrten nevroendokrini kožni karcinom. Karcinom teh celic je prvi opisal Toker leta 1972. Klinično ga zlahka zamenjamo za benigno kožno tvorbo.
Franc Beigot
doaj   +1 more source

Raziskovanje v družinski medicini v Sloveniji

Zdravniški Vestnik, 2019
Primarni nivo zdravstvenega varstva predstavlja vstopno mesto v zdravstveni sistem in od njega je v veliki meri odvisna kakovost in stroškovna vzdržnost zdravstvenega sistema.
Marija Petek Šter, Igor Švab, Davorina Petek   +2 more
doaj   +1 more source

Obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulantah družinske medicine v Sloveniji – Ocena stanja po uvedbi referenčnih ambulant

Zdravniški Vestnik, 2021
Izhodišča: Večino bolnikov z nezapleteno arterijsko hipertenzijo obravnavamo zdravniki družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v timu družinske medicine v Sloveniji ter oceniti ...
Marija Petek Šter, Breda Barbič Žagar
doaj   +1 more source

Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah: primer arterijske hipertenzije

Obzornik zdravstvene nege, 2015
Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske ...
Marija Petek Šter, Branko Šter
doaj   +1 more source

The Impact of Patient’s Socio-Demographic Characterictics, Comorbidities and Attitudes on Flu Vaccination Uptake in Family Practice Settings / Vpliv Bolnikovih Psihosocialnih Značilnosti, Komorbidnosti In Stališč Na Odločitev O Cepljenju Proti Gripi V Ambulantah Družinske Medicine

Slovenian Journal of Public Health, 2015
Uvod. V Sloveniji ima zdravnik družinske medicine pomembno vlogo pri izvajanju preventive. Delež cepljenih proti gripi je v Sloveniji nizek. Razlogi za to niso povsem jasni.
Kravos Andrej, Kračun Lucija, Kravos Klara, Iljaž Rade   +3 more
doaj   +1 more source

Evaluation of self-rated health – information on patients’ unmet needs?

Slovenian Journal of Public Health, 2014
Izhodišča: Samoocena zdravja predstavlja bolnikov občutek lastnega zdravja; vključuje biološke, sociološke in psihološke dejavnike. Pogosto se uporablja v populacijskih raziskavah, osebni zdravnik pa lahko z njeno pomočjo pridobi dodatne informacije o ...
Petek Davorina, Kersnik Janko
doaj   +1 more source

Sodelovanje splošnega družinskega zdravnika s specialisti

Onkologija, 2012
Ni abstrakta.
Nena Kopčavar Guček
doaj  

Self-assessment questionnaire for family doctors’ assessment of quality improvement competencies: a cross-cultural adaptation in Slovenia

Slovenian Journal of Public Health, 2014
Namen: Izvesti medkulturno prilagoditev vprašalnika o samoocenjevanju kompetenc zdravnika družinske medicina na področju izboljševanju kakovosti (vprašalnik QICS) in ga validirati na reprezentativnem vzorcu slovenskih zdravnikov družinske medicine.
Klemenc-Ketiš Zalika, Kuhar Primož, Kersnik Janko, Burazeri Genc, Czabanowska Katarzyna   +4 more
doaj   +1 more source

Najpogostejši zapleti sistemskega zdravljenja raka, ki jih mora prepoznati družinski zdravnik

Onkologija, 2009
Ni abstrakta.
Branko Zakotnik
doaj