Results 1 to 10 of about 25 (21)

Heglova estetika in ideja vsebinsko neodvisne glasbe

Muzikološki Zbornik, 2011
V poglavju, ki je v Heglovih Predavanjih o estetiki namenjeno glasbi, se je filozof ukvarjal tudi z vprašanjem glasbene vsebine. Po njegovem mnenju glasba sicer lahko izraža različna človeška razpoloženja, vendar to ni njeno bistvo.
Jurij Snoj
doaj   +4 more sources

Aura glasbene umetnosti - Aristotelova filozofska estetika glasbe

Keria: Studia Latina et Graeca, 2001
Po kratkem pregledu Aristotelovih omemb glasbe v Poetiki se razprava osredotoči na Aristotelovo filozofijo oz. estetiko glasbe v Politiki. Aristotelova teorija države vkijučuje liberalno izobrazbo, ki je zasnovana na glasbi.
Valentin Kalan
doaj   +5 more sources

Slovenska elektroakustična glasba in zvočna umetnost

Muzikološki Zbornik, 2021
Tako za elektroakustično glasbo kot za zvočno umetnost velja, da v slovenski muzikološki vedi še nista prejeli celovite obravnave. Zato se pojavlja potreba po osnovni raziskavi obeh področij in hkrati po razmisleku samega predmeta.
Primož Trdan
doaj   +1 more source

Relativna avtonomija glasbe: primer Ljubljanskega dnevnika 1951-1961

De Musica Disserenda, 2015
Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61.
Leon Stefanija
doaj   +1 more source

Dve pismi Franca Šturma

Muzikološki Zbornik, 2007
V prispevku, za življenjski jubilej profesorice Marije Bergamo, objavljamo dve pismi skladatelja Franca Šturma (1912–1943) slovenski pianistki Nedi Kozina, s katero se je spoprijateljil v Pragi, kjer sta oba študirala.
Katarina Bedina
doaj   +1 more source

Glasba antike v estetski misli Eduarda Hanslicka

Muzikološki Zbornik, 2015
V  svojem vplivnem delu O glasbeno lepem je Eduard Hanslick prišel do zaključka, da antični svet ni poznal glasbe v pravem pomenu besede. V Hanslickovi misli so bile za vsako glasbeno delo bistvene njegove »s tonskim gibanjem nastale oblike«.
Jurij Snoj
doaj   +1 more source

Christian Kaden: Slovo od harmonije sveta. H genezi novoveškega pojma glasbe (prevod)

Keria: Studia Latina et Graeca, 2003
Obstaja dvom, da je glasba »namerna organizacija zvočnih dogodkov«, urejeno zvenenje, tonska umetnost [Tonkunst] per se? Pregovor nam dopoveduje: ton naredi glasbo, samo on; s tem bi se lahko zadovoljili.
Leon Stefanija
doaj   +1 more source

Duh in črka glasbe

De Musica Disserenda, 2015
V 19. stoletju je podčrtano nasprotje med glasbenim tekstom in njegovo izvedbo. Zdi se, da se v kontrastu med neulovljivim, vsem umetnostim enakim duhom ter črko glasbenega teksta kažejo stara nasprotja, ki jih čas s poudarjeno individualizacijo ...
Matjaž Barbo
doaj   +1 more source

Refleksija ob pojmu romantika v glasbi

Muzikološki Zbornik, 2007
Zdi se, da je raba pojma romantična glasba ali glasbena romantika v vsakodnevni govorici že tako močno zakoreninjena in samoumevna, da se ponovno preverjanje pomena na videz kaže kot nepotrebno.
Katarina Bogunović Hočevar
doaj   +1 more source

Aristotelova filozofija glasbe

Muzikološki Zbornik, 2001
Aristotelov pristop k glasbi poteka na treh področjih: harmonična znanost, psihologija glasbe ter vpliv glasbene umetnosti na človeka, kar zajemata nauk o ethosu glasbe in nauk o glasbeni katarzi.
Valentin Kalan
doaj   +1 more source