Results 11 to 20 of about 25 (21)
"Vesela pesem žalostno serce ovedrí - mila pesem ohladí njegove rane"
Anton Martin Slomšek (1800–62) velja za enega najpomembnejših osebnosti prve polovice 19. stoletja na Slovenskem. S svojo izrazito narodnobuditeljsko držo zaznamuje slovensko nacionalno identiteto svojega časa, hkrati pa kot muzikalno občutljiv ...
Matjaž Barbo
doaj +1 more source
Glasba kot globalizacijski jezik? Metajezikovni kontekst Lebičeve glasbe
Glasba je izpostavljena kot najbolj odmeven medij globalizirajočega sveta. S svojo navidezno nepojmovnostjo in kulturno nedeterminiranostjo predstavlja model jezika, ki ne razdvaja.
Matjaž Barbo
doaj +1 more source
Antonio Banfi in njegova smer v sodobni glasbeni estetiki
Italijanski filozof Antonio Banfi (1886-1957) se je v prvi polovici 20. stoletja ukvarjal z raziskovanjem estetike in je v 20. in 30. letih na milanski Univerzi oblikoval svojo šolo razmišljanja.
Luisa Antoni
doaj +1 more source
„Internet Killed the Video Star?” Vizualna glasba med teorijo, tehnologijo, mediji in estetiko
Članek v grobih potezah skicira razvoj vizualizacije glasbe, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodila k etabliranju videoklipa kot samostojne estetske oblike ter glasbene televizije (MTV) kot specializiranega medija za ta glasbeni žanr ...
Alenka Barber-Keršovan
doaj +1 more source
Ravnikovi glasbenoestetski nazori v kontekstu dveh kompozicijskih šol
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Janko Ravnik ustvarjalno obmolknil. V istem času sta se na domačih tleh izoblikovali dve šoli za kompozicijo, Osterčeva in Škerjančeva.
Katarina Bogunović Hočevar
doaj +1 more source
Glasbeno delo in njegove interpretacije
Na osnovi nekaterih v zadnjih dveh desetletjih objavljenih razprav o glasbenem interpretiranju (T. C. Mark, G. Tomlinson, P. Kivy, R. Scruton) so izpeljane in obrazložene tri teze: 1.
Jurij Snoj
doaj +1 more source
Referenčni konteksti zgodnje slovenske simfonične glasbe
Zgodnja slovenska simfonična glasba Dusíka in Wratnyja kaže, kako glasba vstopa v kompleksno mrežo estetskih referenčnih sistemov. To potrjuje, da njenega pravega referenčnega okvirja ne določajo ozke etnične meje, temveč ga lahko razumemo kot ...
Matjaž Barbo
doaj +1 more source
Heglova estetika in ideja vsebinsko neodvisne glasbe Hegel's Aesthetics and the Idea of Absolute
Jurij Snoj
openalex
Some of the next articles are maybe not open access.
Related searches:
Related searches:

