Results 91 to 100 of about 896 (135)

O toponimu Ritoznoj

open access: yesFolia Onomastica Croatica, 2003
V slovenskem toponimu Rítoznoj se tako kot v sinonimnem srbskem Ritopek ohranjata pozabljena geografska termina, ki sta označevala prisojno lego kraja.
Metka Furlan
doaj  

Tragovima Skokovih istraživanja – prilog etimologiji nesonima širega splitskog akvatorija

open access: yesFolia Onomastica Croatica, 2010
Autorica je obradila podrijetlo imena otočića u širem splitskom akvatoriju koja do sada nisu bila istražena te je za neka ponudila novi prijedlog etimologije.
Marina Marasović-Alujević
doaj  

K etimologiji indoevropskega geografskega termina: psl. *mor'e, lat. mare ... pide. *mor-i- (N.)

open access: yesSlavistična Revija, 2011
V prispevku se dodatno pomensko in formalno utemeljuje več kot sto petdeset let stara Curtiusova in Sonnejeva povezava pide. geografskega termina srednjega spola +mori- (v psl. *mor'e, lat. mare ...) z glagolskim korenom *mer- 'umirati'.
Metka Furlan
doaj  

O etimologiji romanizama iz semantičkoga polja odijevanja (na primjeru čakavskoga govora Boljuna)

open access: yesHrvatski Dijalektološki Zbornik, 2013
Rad je posvećen etimološkoj analizi romanizama iz semantičkoga polja odjevnih predmeta u čakavskom govoru Boljuna u sjeveroistočnoj Istri. Na temelju dijalektalne građe iz rukopisnoga Rječnika boljunskih govora iz pedesetih godina XX. st.
Sandra Tamaro
doaj  

Bukev - etimologija ljudskega in znanstvenega imena

open access: yes, 2001
Razložena je etimologija ljudskega imena drevesnega imena v germanskih, slovanskih in romanskih jezikih ter latinskega fagus in grškega phcgos "hrast". Vsi imajo skupne korenine v indoevropskem bhâ[uŽg-s "bukev". Slovenska beseda bukve, angl. book in nem.
openaire   +1 more source

Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih (jezikovnozgodovinski vidik)

open access: yesSlavistična Revija, 2009
V članku je prikazan doslej še nepopisani pojav konverzije slovenskih krajevnih imen iz množinskih rodilniških oblik v novi imenovalnik ednine, pri čemer se ugotavljajo tri stopnje procesa: a) krajevna imena, pri katerih konverzija ni segla v živo rabo ...
Silvo Torkar
doaj  

Carob tree (Ceratonia siliqua L.) and its wood

open access: yes, 2015
Opisana je etimologija znanstvenega in lokalnih imen, biologija, lesna anatomija, lesne lastnosti in raba rožičevca.Etymology of the scientific and common names, life history, wood anatomy, wood properties and uses of the carob tree are ...
Torelli, Niko
core  

Veiksmažodžio langyti etimologija: Bei Dwasse Diewo...lange ant Wandinio BB I Moz 1 2

open access: yes, 2005
Straipsnyje analizuojamas mažai žinomas J. Bretkūno veiksmažodis langyti, lango, langė „sklandyti, siūbuoti, kilnotis“. Analizė parodė, kad šį veiksmažodį (kaip ir jo žemaitiškąjį giminaitį langoti) galima kildinti iš baltiškos šaknies *leng- (*lang ...
Kaukienė, Audronė
core  

Praslovanska *pepelъ/*popelъ: izhodiščna oblika in etimologija

open access: yes, 2019
The article is dedicated to the geographical spread and the historical development of Proto-Slavic *popelъ and *pepelъ in the Slavic languages. The analysis of the data shows that the form *popelъ should be regarded a derivative of *pepelъ.
Саенко, Михаил
core  

Home - About - Disclaimer - Privacy