Results 11 to 20 of about 26 (22)
Elektroakustična glasba v Sloveniji nekoč in danes: alternativa ali mainstream?
Kratek pregled začetkov slovenske elektroakustične glasbe služi kot izhodišče za prediranje v sočasno ukvarjanje z elektronskim medijem. Na osnovi ankete, opravljene med reprezentativnimi slovenskimi glasbeniki, ki se ukvarjajo z elektroakustično glasbo ...
Gregor Pompe
doaj +1 more source
Nekaj nastavkov za razumevanje postmodernizma kot slogovne usmeritve
Članek skuša odgovoriti na vprašanje, kaj naj bi bile glavne poteze glasbenega postmodernizma, in odkriva, zakaj prihaja v njegovem razumevanju v muzikološki literaturi zadnjih dvajsetih let do tako diametralno nasprotnih pogledov.
Gregor Pompe
doaj +1 more source
Donedavno pojmovanje glasbenega modernizma – »adornovska zmota«?
Prispevek obravnava eno ključnih spoznanj o dosedanjem pojmovanju glasbene zgodovine in modernizma v glasbi 20. stoletja kot nacionalno in ideološko pogojenem konstruktu s strani zagovornikov samooklicanega mainstreama novodunajske šole, ki je v ...
Karmen Salmič Kovačič
doaj +1 more source
Suita za mali orkester (1932) Demetrija Žebreta med »starimi« in »novimi« strukturnimi idiomi
Suita za mali orkester (1932) Demetrija Žebreta je edino orkestralno delo tega skladatelja, ki je nastalo v času študija pri Slavku Ostercu, prvo tehtnejše (večje) delo, ki je vredno obravnave in edinstveno delo v orkestralnem opusu po parodično ...
Karmen Salmič Kovačič
doaj +1 more source
Bližine v skladbi near (blizu) Urške Pompe
Delo Urške Pompe je spoj raznolikih glasbenih izkušenj, med katere ne sodi elektroakustična glasba. Kljub temu pa njena glasba izkazuje dovolj jasne vplive elektroakustike in lahko služi za premislek o zgodovini in načinih prehajanja kompozicijskih ...
Larisa Vrhunc
doaj +1 more source
Evropa med mitom in stvarnostjo
Lani se je uredništvo revije Ars et humanitas odločilo, da letošnjo številko posveti Evropi. Veseli nas, da so se vabilu k sodelovanju odzvali skoraj vsi povabljeni tuji in domači raziskovalci.
Tone Smolej
doaj +1 more source
V iskanju lastne identitete: češki violinisti kot glavni tvorci violinizma na Slovenskem
V prispevku so obravnavani močni češki violinski vplivi, ki so v 19. pa tudi še v 20. stoletju krojili in soustvarjali slovensko zgodovino violinizma ter vplivali na razvoj domačih simfoničnih orkestrov.
Maruša Zupančič
doaj +1 more source
Vplivi na razvoj violinske pedagogike na Slovenskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja
V primerjavi z ostalimi razvitimi evropskimi narodi sta se violinska pedagogika in njena metodika začeli na Slovenskem evidentno razvijati šele v 19. stoletju.
Maruša Zupančič
doaj +1 more source
Some of the next articles are maybe not open access.
Related searches:
Related searches:
Stravinski in ruska glasba 20. stoletja: Stravinsky and Russian music of the 20th century:
2007Pretres tega pomembnega vprašanja predpostavlja dva aspekta: prvi je vezan na recepcijo glasbe Stravinskega v njegovi domovini, drugi na vpliv na prvotni pomen besede. Glavne postaje recepcije Stravinskega: 1. 1910-1920. V tem desetletju se dela Stravinskega redno izvajajo v Rusiji. Reakcija javnosti in tiska je različna in deloma protislovna. 2. konec
openaire +1 more source
2007
Mnogo držav je v 19. stoletju želelo uveljaviti svoj nacionalni karakter in glasba je ponujala eno izmed možnih poti. Razlikujemo lahko štiri načine, na katere je mogoče z glasbo vzpostaviti nacionalni karakter: skladatelji lahko uporabljajo ljudsko glasbo, svojo glasbo lahko izpeljujejo iz ljudske glasbe, lahko uglasbijo nacionalno besedilo, zadnjo ...
openaire +1 more source
Mnogo držav je v 19. stoletju želelo uveljaviti svoj nacionalni karakter in glasba je ponujala eno izmed možnih poti. Razlikujemo lahko štiri načine, na katere je mogoče z glasbo vzpostaviti nacionalni karakter: skladatelji lahko uporabljajo ljudsko glasbo, svojo glasbo lahko izpeljujejo iz ljudske glasbe, lahko uglasbijo nacionalno besedilo, zadnjo ...
openaire +1 more source

