Results 31 to 40 of about 124 (98)

Roman o podnebnih spremembah med znanstveno fantastiko in realnimi izkušnjami

Jezik in Slovstvo
Na antropogene podnebne spremembe kot ekološki in družbeno-kulturni problem se od devetdesetih let prejšnjega stoletja intenzivneje odziva tudi literarna veda. Književnost o podnebni problematiki pripoveduje na estetski način, bralca nagovarja z zgodbami,
Jožica Čeh Steger
doaj   +1 more source

Folkloristika in literarna veda

, 2011
Prispevek opozarja na pogosto premajhno sodelovanje med raziskovalci folklore in literature ter iz tega izhajajoče pretekle netočnosti, zmote in napake pri raziskavah folklore zaradi neupoštevanja folklorističnih spoznanj. Prispevek opozarja na tista dotikališča, kjer je meddisciplinarnost med folkloristiko in literarno vedo ne samo mogoča, temveč ...
openaire   +1 more source

Oblaki in pištole v dramskem opusu Vitomila Zupana (poskus sinteze)

Jezik in Slovstvo, 2015
Slovenska literarna veda opredeljuje Vitomila Zupana kot samosvojega avtorja, ki ni sledil prevladujočim literarnim tokovom, njegov dramski opus pa je označen kot raznovrsten po vsebinski in oblikovni plati.
Mateja Pezdirc Bartol
doaj  

Implicitni avtor: Raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta

Slavistična Revija, 2017
Implicitni avtor zaradi različnih opredelitev ni enoten koncept. Članek predstavi in problematizira implicitnega avtorja, kot ga je oblikoval Wayne C. Booth, in preveri njegovo rabo v slovenskem prostoru.
Ivana Zajc
doaj  

Od računalniškega pisanja do računalniškega branja

Jezik in Slovstvo
Izhodišče preglednega prispevka je članek Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje (1995), v katerem je Miran Hladnik med prvimi opozoril na možnosti uporabe računalniških orodij v slovenski literarni vedi.
Andrejka Žejn, Lucija Mandić
doaj   +1 more source

Germanist Jakob Kelemina

Slavistična Revija, 1994
Jakob Kelemina (1882-1957) war der erste Dozent und später Ordinarius für germanistische Philologie an der 1918 gegründeten Universität Ljubljana. Germanistik und klassische Philologie studierte er in Graz und Wien und promovierte mit der Doktorarbeit ...
Janko Anton
doaj  

Štrekelj, Pypin in opredelitev literarne zgodovine

Slavistična Revija, 1997
Ko je Karel Štrekelj (1859-1912) na univerzi v Gradcu leta 1899 začel predavati zgodovino slovenskega slovstva, je v uvodu podal zanimivo teoretično-metodološko opredelitev literarne zgodovine.
Darko DOLINAR
doaj  

Bibliografija kot podlaga za raziskovanje (Nekaj bibliografskih izkušenj)

Slavistična Revija, 2013
Ko se lotevamo raziskav in pisanja študij, si moramo pripraviti register, seznam, razvid o predmetu obravnave. V literarnovedni stroki proučujemo literarna in literarnovedna dela posameznih osebnosti, literarna obdobja, vrste literarnih del, posamezne ...
Gregor Kocijan in Miran Hladnik
doaj  

At the Intersection of Slovene Empirical Literary Studies

Slavistična Revija, 2013
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti.
Urška Perenič
doaj  

V prerezu slovenske empirične literarne znanosti

Slavistična Revija, 2013
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti.
Urška Perenič
doaj