Results 1 to 10 of about 60 (57)
Srbski literarni zgodovinarji o pesniški naravi Franceta Prešerna
Slavistična Revija, 2022 Pavle Jović
doaj +2 more sources
VREDNOTENJE PREŠERNOVIH PESMI KOT RECEPCIJSKI PROBLEM
Slavistična Revija, 2011 Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in ...
Zoran Božič
doaj
Avtorski »pečat« in umetnostni ekskluzivizem v antični poeziji
Ars & Humanitas, 2014 Literarni zgodovinarji izraz sphragis, »pečat«, pogosto uporabljajo v pomenu avtorskega »podpisa«, ki je vključen v besedilo – ne kot informativni paratekst, temveč kot vdor empirične resničnosti v literarno delo.
Marko Marinčič
doaj +1 more source
Rapsodije bolgarskega goslarja po bolgarsko
Slavistična Revija, 2005 V svoji težnji, da bi zadovoljil potrebo po epski poetični tradiciji v slovenski književnosti, Aškerc išče navdih tudi v osvobodilnem boju Bolgarov iz 70. let 19. st. Podrobno proučuje literarne in zgodovinske spise Z. Stojanova, H. Boteva, S. Zaimova, D.
Najda IVANOVA
doaj
Bibliografija Borisa Paternuja (1986-1996)
Slavistična Revija, 1996 Dodatek k bibliografiji za leta 1984, 1985 in ...
Logar-Pleško Alenka +1 more
doaj
Jernej Kopitar v očeh srbskih filologov (1864–1980)
Slavistična RevijaKopitarjevo ime in delo v srbskem literarnem prostoru spremljamo od leta 1864. Recepcija je potekala v srbskem časopisju in knjigah znotraj odnosa Karadžić-Kopitar. Posebnih prispevkov o Kopitarju je bilo objavljeno malo. Prva monografija Kopitar in Vuk
Pavle Jović
doaj +1 more source
Literarni zgodovinar Karel Štrekelj
Slavistična Revija, 2013 Štrekelj, klasik slovenskega narodopisja in eden vidnejših jezikoslovcev, je zaslužen tudi za slovensko literarno zgodovino. Njegovo glavno delo na tem področju je kurz predavanj na graški univerzi v letih 1899-1901, ki pa je ostal v rokopisu in zašel v ...
Darko Dolinar
doaj
Ivan Prijatelj in ruska literatura
Slavistična Revija, 2005 Ivan Prijatelj pomeni logični vrh in prvi znanstveno uspešni zaključek večdesetletnih slovenskih razgledovanj po ruskem slovstvu. Ker je pisal o ruskih pisateljih polnih štirideset let, se upravičeno vprašujemo, kaj ga je mimo univerzitetnega predmetnika
Franc ZADRAVEC
doaj
Ali se je žena cesarjeviča Galla imenovala Constantina ali Constantia
Arheološki Vestnik, 1977 Zgodovinarji si niso na jasnem, kako se je imenovala hči Konstantina Velikega, ki je bila v letih 335—337 omožena s pontskim kraljem Hanibalianom, in v letih 351—354 s carjevičem Gallom. Literarni viri jo navajajo kot Konstantijo (Ammian XIV 7,4.
Josef Češka
doaj