Results 1 to 10 of about 76 (64)

Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja

Slavistična Revija, 2011
Prispevek predstavi tri doslej neraziskane baročne rokopise, napisane v slovenskem jeziku v 18. stoletju. Na podlagi teh in drugih rokopisov se loteva kritičnega premisleka o rokopisni kulturi kot temelju baročnega slovstva ter postavlja vprašanje, ali ...
Matija Ogrin
doaj   +3 more sources

Sveti Maksim Grek (cca. 1470–1556): med rokopisi, knjigami in knjižnicami v zgodnjerenesančnem obdobju

Keria: Studia Latina et Graeca, 2017
Usoda sv. Maksima Greka (Mihail Trivolis, ok. 1470, Arta – Maksim Grek, 1556, Moskva) predstavlja značilno ljubezen do znanja, ki je usmerjala zgodnjerenesančnega individuuma.
Neža Zajc
doaj   +4 more sources

Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih [PDF]

, 2017
Digitalizirani slovenski rokopisi se nahajajo na trehWikimedijinih spletiščih: posnetki ali skeni v zbirki Commons (slov. Zbirka), prepisi na Wikiviru, enciklopedični opisi pa na Wikipediji. Prosto dostopnost in uporabnost rokopisom na wikijih zagotavlja licenca Creative Commons, restriktivna domača zakonodaja (avtorska, kulturnodediščinska in ...
Schnabl, Bojan-Ilija, Sturm-Schnabl, Katja   +1 more
  +6 more sources

Frančiškanske rokopisne knjige kot izraz umetniške občutljivosti svojega časa

Muzikološki Zbornik, 2023
Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu.
Matjaž Barbo
doaj   +1 more source

Knjižna ocena - Darko Friš, Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924 (Knjižna zbirka: Celovški rokopisi 1), Mohorjeva družba v Celovcu, Celovec - Ljubljana - Dunaj 1995, 417 str.

Dve Domovini, 1995
Darko Friš je med svojo dosedanjo, zaradi njegove mladosti sicer še kratko, a že zdaj zelo plodno in tehtno raziskovalno in znanstveno dejavnostjo dosegel lepe rezultate.
Andrej Vovko
doaj   +1 more source

Vpogled v latinsko ustvarjalnost na slovenskem od obdobja reformacije do prve polovice 19. stoletja

Jezik in Slovstvo, 2020
Latinska ustvarjalnost na Slovenskem je področje, ki je pri nas še razmeroma slabo raziskano, saj so se z njo ukvarjali le redki. Tudi pri raziskovanju slovenske literarne zgodovine ostajajo pisci, ki so v celoti ali vsaj deloma pisali v latinskem jeziku,
Matej Hriberšek
doaj   +1 more source

Asketična ali meditativna proza slovenskega baroka

Jezik in Slovstvo, 2020
Meditativna proza je zvrst premišljevalnega, literarno oblikovanega besedila, ki se je v slovenskem baročnem slovstvu razvila v 17. stoletju in ohranila vitalnost skozi vso baročno dobo še globoko v 19. stoletje.
Matija Ogrin
doaj   +1 more source

Toma Arhidakon, Historia Salonitana. Split, Književni krug 2003. Thomae Archidiaconi Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum - Povijest salonitansklh i splitskih prvosvečenika (recenzija)

Keria: Studia Latina et Graeca, 2005
Kot je znano, se hrvaška latinistična književnost ponaša z zavidanja vredno ustvarjalnostjo in z nepretrgano tradicijo, ki sega od srednjega veka pa tja do druge polovice dvajsetega stoletja, ko je moral lirični pesnik Tone Smerdel, ki je veljal celo za
Kajetan Gantar
doaj   +1 more source

Južnoslovanski rokopisi na praški razstavi leta 1877

Slavistična Revija, 1962
Berkopec Oton
doaj   +1 more source

Variantna intonacija osmega psalmovega tona v kartuzijanski liturgični tradiciji

De Musica Disserenda, 2015
Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja imata v 8. tonu posebno intonacijo f-a-c1 namesto širše uveljavljene intonacije g-a-c1. Razprava poskuša osvetliti vprašanja: 1. Ali je intonacija f-a-c1 v 8.
Katarina Šter
doaj   +1 more source