Results 1 to 10 of about 69 (42)
Fonološki opis šentviškega govora [PDF]
Krajevni govor Šentvida pri Grobelnem spada v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlogu so kolikostna nasprotja odpravljena in nadomeščena s ...
Tjaša Jakop
doaj +5 more sources
Sovplivanje samoglasnikov in soglasnikov v vzhodnodolenjskih govorih
Prispevek predstavlja tiste pojave v razvoju kratkih samoglasnikov v m vzhodnodolenjskem govoru, in še posebej v šentruperskem, ki so odvisni od soglasniškega okolja (položajno akanje in ukanje ter preglas).
Vera Smole
doaj +4 more sources
Ziljsko narečje na Bistrici in v Straji vasi [PDF]
V prispevku opisujemo glavne posebnosti slovenskega ziljskega narečja v koroških občinah Bistrica na Zilji in Straja vas. V narečju najdemo prosti tonemski naglas, umik dolgega cirkumfleksa, bogat inventar naglašenih samoglasnikov, akanje (o > a ...
Gerhard Neweklowsky
doaj +5 more sources
Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje (Maribor 2001)
V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor.
Jožica Škofic
doaj +4 more sources
Samoglasniki v stiku: primer slovensko-italijanskih dvojezičnih govork [PDF]
Namen prispevka je preučiti fonetsko interferenco in prikazati značilnosti izgovora samoglasnikov dveh skupin govork – slovensko-italijansko Slovenk iz Trsta in okolice ter enojezičnih Slovenk iz Slovenije.
Darija Skubic, Martina Ozbič
doaj +2 more sources
Zaznavanje in prepoznavanje samoglasniške kolikosti med študenti Univerze na Primorskem [PDF]
Po Slovenski slovnici (Toporišič 2000) oz. klasičnih delitvah samoglasniškega sistema slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Slovenska zborna izreka) je prisotno razlikovanje med dolgimi in kratkimi ...
Jana Volk
doaj +2 more sources
Škrabčev umetni jezik evlalija in njegovo razmerje do latinščine [PDF]
Škrabec je svojo evlalijo oblikoval kot nekak sekundarni umetni jezik. Kot osnovo za izgovarjavo je izbral klasično latinsko izgovarjavo. Besedje je določil s sistemom pretvorb latinskega in polatinjenega besedja v evlalijo.
Kozma Ahačič
doaj +2 more sources
V članku so predstavljene formantne frekvence naglašenih samoglasnikov standardne slovenščine glede na položaj v besedi. Fl se praviloma višav zaporedju: proparoksitona < paroksitona < okstiona, za vse necentralne samoglasnike.
Peter Jurgec
doaj +4 more sources
Percepcija slovenskih sredinskih samoglasnikov pri študentih na Obali
Prispevek predstavlja rezultate slušnega zaznavanja in prepoznavanja sredinskih samoglasnikov. Med študenti različnih študijskih smeri Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem smo izvedli perceptivni test, rezultate pa primerjali z ...
Jana Volk
doaj +1 more source
Antihiatski pojavi v knjižni slovenščini
Hiat kot strukturna posledica samoglasniškega niza je v jezikih sveta največkrat podvržen procesom, ki ga odpravljajo: diftongizacija, oblikovanje drsnika, vstavljanje soglasnika, sovpad v en(oten) samoglasnik ali izpad (Casali 1998).
Peter Jurgec
doaj +1 more source

