Results 11 to 20 of about 73 (69)

Romansko-slovanske jezikovne interference: sosledica časov

Slavistična Revija, 2001
Prispevek ugotavlja odstopanja od veljavne norme v romanskih jezikih v treh skladenjskih pojavih, v sosledici časov, v rabi dvojne nikalnice, v sklonskih oblikah oziralnega zaimka, in sicer v romunščini ter v stičnih območjih slovanskega in romanskega ...
Mitja SKUBIC
doaj  

Nazwy roślin w Ogólnosłowiańskim atlasie językowym (Ola) jako materiał do badań nad fitonimią słowiańską/Poimenovanja rastlin v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA) kot gradivo za raziskave slovanskih fitonimov

Jezikoslovni zapiski, 2018
Poglavitni namen prispevka je predstavitev Slovanskega lingvističnega atlasa kot gradivskega vira za raziskovanje slovanske fitonimije. Osvetlitev bogatega narečnega gradiva s področja fitonimov, zbranega v leksično-besedotvornih zvezkih OLA, prikazuje ...
Jadwiga Waniakowa
doaj   +1 more source

Slovanska razmerja tipa *SAMЬCЬ : *SAMICA – funkcija in nastanek besedotvornega vzorca

Slavistična Revija, 2018
V slovanskih primerjalnih slovnicah razmerja tipa *samьcь : *samica niso obravnavana kot besedotvorni vzorec, ampak je vsak tip od samostalnikov obravnavan ločeno, prvi pri su- fiksu *-ьcь, drugi pa pri *-ica.
Metka Furlan
doaj  

Prihodnjik - čas ali naklon?

Slavistična Revija, 1998
O razvoju analitičnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovorno pričajo starocerkvenoslovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaže, da stara cerkvena slovanščina pripada južnoslovanskemu arealu.
Eva PALLASOVA
doaj  

Prispevek k živalskim lastnoimenskim poimenovanjem hidronimskega izvora: slovensko Sebin/Sabin/Savin in Sava

Jezikoslovni zapiski, 2018
Slovenska in hrvaška lastna imena govedi z osnovo Sav‑ lahko odražajo slovansko onomastično tradicijo transonimiziranih živalskih lastnih imen iz hidronimov.
Metka Furlan
doaj   +1 more source

Družbeno-politični vidik normativnosti v slovanskih knjižnih jezikih

Slavistična Revija, 1998
Vprašanje norme knjižnega jezika in spreminjanja njenih meril je interpretirano kot odsev reakcije jezika na družbene in politične dogodke, ki so bistveno spremenili slovanski svet, posegli so celo v njegov vrednostni sistem. Težnja po delni redefiniciji
Ada VIDOVIČ MUHA
doaj  

Sln. nocoj in njegove vzporednice v slovanskih jezikih

Slavistična Revija, 1982
Splošnoslovenski prislov nocój 'danes ponoči, zvečer, se izpeljuje iz časovno rabljenega brezpredložnega ed. or. *noco "isto", tj. s kontrahirano pslov. končnico -'jo, jo je teba šteti za sled stare zahodnoslovanske selitve proti Balkanu.
Alenka Šivic–Dular
doaj  

Oris zgodovine Slovanov

Slavistična Revija, 2001
Za preteklost Slovanov, ki se v zgodovinskih virih presenetljivo pojavijo v 6. st. n. š., obstajajo arheološki dokazi. Jezikoslovna analiza lahko v podporo prispeva pomembne podatke.
Sorin PALIGA
doaj  

Besedotvorni vzorec tipa vinar – vinarstvo oz. strojar – strojarstvo v slovenščini v kontekstu srednjeevropskega jezikovnega areala

Slavistična Revija, 2021
V članku je obravnavan nastanek besedotvornega vzorca tipa vino → vinar → vinarstvo oz. strojiti → strojar → strojarstvo, tj. nastanek samostalnikov z zloženo pripono ‑ar-stvo v slovenščini. Prikazan je izvor, tj.
Matej Šekli
doaj  

Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov

Slavistična Revija, 2014
V prispevku je obravnavana tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov v genetolingvističnem pomenu. Pri določanju modela lingvogeneze posameznega geolekta so upoštevani vrsta njegovega izhodišča (enotno : neenotno) in spreminjanja (konvergentno :
Matej Šekli
doaj