Results 1 to 10 of about 24 (23)
Zgodovina glasbe na Slovenskem, knjige 1, 3 in 4
Nove izdaje Zgodovine glasbe na Slovenskem predstavljajo mogočen dosežek slovenskih muzikologov več generacij. Ti so nove edicije marljivo ustvarjali več kot desetletje.
Ivana Medić
doaj +3 more sources
Zarlinov nauk o kontrapunktu in antična glasbena teorija
Prispevek obravnava povezave med Zarlinovim naukom o kontrapunktu in antičnimi teoretskimi premisleki. Po uvodnih opredelitvah in umestitvi nauka o kontrapunktu v kontekst Zarlinovega traktata Temelji harmonike (Le Istitutioni harmoniche, 1558) so ...
Nejc Sukljan
doaj +1 more source
Pomen Dragotina Cvetka za razvoj slovenskega glasbenega zgodovinopisja
Članek se posveča delu Dragotina Cvetka s posebnim poudarkom na njegovih prizadevanjih za institucionaliziranje slovenske muzikologije, ki jo je razumel predvsem kot zgodovinsko discipline posebnega nacionalnega pomena.
Matjaž Barbo
doaj +1 more source
Članek se ukvarja z zgodovino recepcije Regerjeve glasbe na Slovenskem. Sprva zasledimo posamezne osebne stike Regerja z glasbeniki, ki so delovali na Slovenskem. Prvotna kritiška zadržanost ob njegovih delih se kmalu prelevi v občudovanje, čemur sledijo
Matjaž Barbo
doaj +1 more source
Tradicija humanistične misli in glasba
Postmoderni diskurz je pokazal nezaupanje do nekaterih osnovnih konceptov razumevanja zgodovine glasbe. Z zanikanjem obstoja temeljnih zakonov, ki naj bi usmerjali domnevno naravni razvoj glasbe, je dekonstrukcija podvomila v absolutne in neodvisne ...
Jurij Snoj
doaj +1 more source
Glasba je glasba svetov! Glasba svetov pri poučevanju glasbe na visokih šolah
Članek ponuja primere, kako vključevanje glasbe nezahodnih kultur prispeva pri študiju v mejah “strnjenega” učnega načrta, v katerem so različne glasbene discipline močno povezane druga z drugo: na primer teorija, zgodovina, izvajalska praksa, pedagogika
Nico Schüler
doaj +1 more source
Romantika kot glasbenozgodovinsko obdobje - med zakoreninjenostjo in negotovostjo
Razprava skuša pokazati, kako novejši muzikološki diskurz opredeljuje in definira pojem romantika kot oznako za glasbenozgodovinsko obdobje.
Katarina Bogunović Hočevar
doaj +1 more source
Orgle na Kranjskem do izteka 17. stoletja
Orgle predstavljajo pomembno sestavino slovenske kulturne zgodovine, saj so bile s svojim značilnim zvokom močno prisotne v zavesti vseh slojev prebivalstva. Na Kranjskem so se začele pojavljati v drugi pol. 15. stol.
Katarina Trček
doaj +1 more source
Christian Kaden: Slovo od harmonije sveta. H genezi novoveškega pojma glasbe (prevod)
Obstaja dvom, da je glasba »namerna organizacija zvočnih dogodkov«, urejeno zvenenje, tonska umetnost [Tonkunst] per se? Pregovor nam dopoveduje: ton naredi glasbo, samo on; s tem bi se lahko zadovoljili.
Leon Stefanija
doaj +1 more source
Študija primera zgodnje recepcije Dvořákovih del na Slovenskem je izhodišče za opazovanje v muzikološki misli izpostavljenega razmerja »slovanske« in »nemške« glasbe in vnovične osvetlitve vprašanja med nacionalnim in transnacionalnim v glasbi evropskega
Nataša Cigoj Krstulovič
doaj +1 more source

