Results 1 to 10 of about 508 (92)

Založniška dejavnost muzejev in galerij na Slovenskem do konca druge svetovne vojne

Knjižnica, 2021
Pregledali bomo začetke muzejev na Slovenskem in njihove prve založniške projekte, od prvih izdaj Kranjskega deželnega muzeja leta 1832, pa vse do konca druge svetovne vojne.
Mateja Krapež
doaj   +1 more source

Karel Ozvald: Zgodovina pedagoške kulture v antični dobi (recenzija)

Keria: Studia Latina et Graeca, 2002
Pred nedavnim je pri Založništvu Jutro izšlo delo dr. Karla Ozvalda z naslovom Zgodovina pedagoške kulture v antični dobi. Knjigo je avtor, pomemben slovenski pedagog in prvi profesor pedagogike na Univerzi v Ljubljani, pripravljal, kot pravi sam, »V ...
Tadej Vidmar
doaj   +1 more source

Monumentum Wiesthalerianum: Wiesthalerjev latinsko-slovenski slovar 1894-2005

Keria: Studia Latina et Graeca, 2004
Dejstvo, da Slovenci nismo imeli latinsko ­ slovenskega slovarja kot osnovnega pomagala za pouk  latinskega jezika, je avstrijski oblasti  dolgo  rabilo  kot izgovor, da v višjih gimnazijskih razredih ni dovoljevala pouka  latinščine v slovenskem jeziku.
Matej Hriberšek
doaj   +1 more source

OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana: 50 let osemletke in 110 let latinščine pod isto streho

Keria: Studia Latina et Graeca, 2008
Uvod   Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, se od drugih slovenskih šol razlikuje po neprekinjeni tradiciji pouka latinščine. V šolski zgradbi iz leta 1899, kjer od septembra 1958 domuje osnovna šola, so se v klasično-humanističnem duhu vzgajale
Aleksandra Pirkmajer Slokan
doaj   +1 more source

MAISTROVA KNJIŽNICA: KAJ JE ZNANEGA O OSEBNIH KNJIŽNICAH ZNAMENITIH SLOVENCEV IN KAJ TE GOVORIJO O SVOJIH TVORCIH?

Knjižnica, 2015
Poročilom o osebnih knjižnicah filozofov, znanstvenikov, literarnih ustvarjalcev in bibliofilov se da slediti od časov antične Grčije vse do današnjih dni. Osebne knjižnice so tudi na Slovenskem, podobno kot v drugih deželah Evrope, pogosto predstavljale
Eva Kodrič-Dačić
doaj   +1 more source

Petdeset let mednarodnega identifikatorja ISBN

Knjižnica, 2017
Izvleček Predstavljen je 50-letni razvoj mednarodnega standarda ISO 2108, ki vključuje natančen opis strukture mednarodnega identifikatorja ISBN, njegov namen in rabo ter poudari njegove prednosti.
Alenka Kanič
doaj   +1 more source

K problematiki eseja

Slavistična Revija, 2002
Esej je kot poseben slogovni in jezikovni ter duhovni "preizkus" zaposloval mnogo znanih slovenskih ustvarjalcev, umetnikov, (literarnih) znanstvenikov in kritikov.
Miran ŠTUHEC
doaj  

Esej in književnost v drugi polovici dvajsetega stoletja

Slavistična Revija, 2003
Književne teme obsegajo največji del slovenske esejistike. Interes pisočih je bil usmerjen h književnim delom, njihovim slogovnim in idejnim določnicam, razmišljal je o piscih in njihovih književnih opusih, esejiziral o ontoloških vprašanjih literature ...
Miran ŠTUHEC
doaj  

Nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezika

Slavistična Revija, 2005
Članek predstavlja panonskoslovanski jezikovni prostor, v katerem je slovansko bogoslužje Cirila in Metoda omogočilo razvoj zahodnih južnoslovanskih različic: kajkavščine, prekmurščine in vzhodne štajerščine. Gre za prikaz razvoja prekmurskega (knjižnega)
Marko JESENŠEK
doaj  

Južnoslovanski knjižni jeziki s konca 19. stoletja med individualnim razvojem in slovansko vzajemnostjo (A. Bezenšek in njegov Jugoslavjanski stenograf)

Slavistična Revija, 2007
Članek obravnava ideje slovenskega filologa in kulturnega delavca Antona Bezenška (1854-1915) o duhovnem in jezikovnem zbliževanju južnih Slovanov. V reviji Jugoslavjanski stenograf, ki jo je izdajal v štirih slovanskih jezikih najprej v letih 1876-1878.
Najda IVANOVA
doaj