Results 11 to 20 of about 47 (35)
Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v srednjem veku
V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v srednjem veku, tj. v obdobju od 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih odrazov je določnena genealoška pripadnost, tj.
Matej Šekli
doaj +1 more source
Glasovna posebnost vulgarne latinščine: omahovanje med črko b in v na napisih iz okolice Celeje
Latinščina na napisnih kamnih v rimskem imperiju je pomemben vir za rekonstrukcijo vulgarne različice jezika. Napake, ki jih srečamo na napisnih poljih, niso samo odraz kamnosekove nespretnosti, pač pa pogosto kažejo na razvoj jezika.
Julijana Visočnik
doaj +1 more source
Antihiatski pojavi v knjižni slovenščini
Hiat kot strukturna posledica samoglasniškega niza je v jezikih sveta največkrat podvržen procesom, ki ga odpravljajo: diftongizacija, oblikovanje drsnika, vstavljanje soglasnika, sovpad v en(oten) samoglasnik ali izpad (Casali 1998).
Peter Jurgec
doaj +1 more source
Fonološki opis posavskega govora v Stržišču
Štajersko posavsko narečje je eno izmed manj raziskanih slovenskih narečij. Je prehodno narečje, saj se v njem prepletajo starejše dolenjske in mlajše štajerske narečne značilnosti.
Melita Zemljak Jontes
doaj +1 more source
Fonološki opis govora v Radencih
Radenci danes niso več točka v mreži za SLA. Kraj, kije bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami279,290in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel.
Mihaela Koletnik
doaj +1 more source
Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378)
V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje srednjeprleškega govora Juršincev v Slovenskih goricah (Slovenski lingvistični atlas, točka št.
Jožica Škofic
doaj +1 more source
Fonološki opis govora Krope (SLA 202)
Glasoslovje govora Krope na Gorenjskem (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 202) je predstavljeno v oblikifonološkega opisa, kakršna se je pri nas uveljavila po izdaji fonoloških opisov govorov, zajetih v mrežo za OLA (Fonološki opisi, Sarajevo 1981).
Jožica Škofic
doaj +1 more source
Vzhodna rovtarska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA)
Vzhodna rovtarska narečja (horjulsko, škofjeloško in poljansko narečje), ki so se razvila na gorenjski narečni osnovi južne slovenščine, so bila med terenskim delom za SLA sorazmerno zgodaj popisana. Raziskave Tineta Logarja so se tu začele sredi 40. let,
Karmen Kenda-Jež
doaj +1 more source
Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini
V prispevku so slovensko-nemški jezikovni stiki postavljeni v širši kontekst slovansko- -germanskih jezikovnih stikov in so prikazana pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini.
Matej Šekli
doaj +1 more source
Nekaj narečnih značilnosti v besedilih izbranih govorov primorske in dolenjske narečne skupine
V prispevku so z besedili o spomladanskih opravilih predstavljeni izbrani govori primorske (Sovodnje, kraško narečje; Lokev, notranjsko narečje) in dolenjske narečne skupine (Borovnica in Ambrus – dolenjsko narečje; Globočdol in Šentrupert ...
Mateja Bilavčić, Špela Zupančič
doaj +1 more source

