Results 11 to 20 of about 62 (61)

Narativni teksti o Borisu in Glebu med posredovanjem političnega zgleda in tolmačenjem zgodovine

Slavistična Revija, 2017
Knežja brata Boris in Gleb predstavljata prva kanonizirana vzhodnoslovanska svetnika (strastotrpca). Njima posvečene narativne/literarne tekste, nastale do začetka 12.
Simon Malmenvall
doaj  

Solze za Hekubo (Dostojevski, Turgenjev, Tolstoj)

Slavistična Revija, 1997
V ruski književnosti je recepcija Hamleta kot junaka in Shakespeara kot dramaturga povezana s posebnim kulturološkim statusom intertekstualnosti. "Tuji" vzorec je ruskemu pisatelju namreč potreben kot potrjevanje "svojega" sveta: v Hamletovih besedah ...
Ivan VERČ
doaj  

Mihail Bahtin in OBERIU (Psihotipologija nekega obdobja)

Slavistična Revija, 1999
V razpravi primerjamo razmišljanja ruskega misleca Mihaila Bathtina z literaturo ruske poznoavantgardne skupine z imenom OBERIU (OBÈRIU - Obʹedinenie raelʹnogo iskusstva). Med njihovim razumevanjem sveta v 20. letih 20.
Miha JAVORNIK
doaj  

Roman Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega (ideja in struktura romana)

Slavistična Revija, 2004
Rasprava poskuša s poetološkega vidika predstaviti, kako zastavljanje in razreševanje nekaterih temeljnih filozofskih, religioznih in moralnih vprašanj vpliva v romanu Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega na oblikovanje romaneskne oblike.
Aleksander SKAZA
doaj  

Kronotop v groteskni strukturi romana Peterburg Andreja Belega

Slavistična Revija, 1997
Razprava obravnava kronotop v groteskni strukturi romana Peterburg Andreja Belega kot konstrukcijsko načelo in kot aksiološki vidik pri oblikovanju odnosa literarnih likov do sveta. Turbulenca groteskne "dvosvetnosti", t.j. spreminjanja "normalnega sveta"
Aleksander SKAZA
doaj  

Podoba avtorja in hagiografske prvine v romanu Bratje Karamazovi Dostojevskega

Slavistična Revija, 2005
Razprava se posveča soočanju Bahtinovih ugotovitev o romanih Dostojevskega (reducirani položaj avtorja, "nezaključenost" junakov in, posledično, polifoničnost romanov) z ugotovitvami ob branju Bratov Karamazovih, usmerjenem predvsem na filozofsko-idejni ...
Urša ZABUKOVEC
doaj  

Dvosvetnost Pikove dame (O ustvarjalnosti A. S. Puškina)

Slavistična Revija, 2000
Razprava temelji na poetološki analizi Puškinove novele. V odkrivanju osnovnih konstrukcijskih postopkov se izkaže, da je Pikova dama natančno in logično konstruiran tekst, ki razkriva bistvene nazorske opredelitve Puškina v zrelem obdobju ustvarjanja ...
Miha JAVORNIK
doaj  

Ivan Prijatelj in ruska literatura

Slavistična Revija, 2005
Ivan Prijatelj pomeni logični vrh in prvi znanstveno uspešni zaključek večdesetletnih slovenskih razgledovanj po ruskem slovstvu. Ker je pisal o ruskih pisateljih polnih štirideset let, se upravičeno vprašujemo, kaj ga je mimo univerzitetnega predmetnika
Franc ZADRAVEC
doaj  

Urejanje kaosa ali kako se je kalil ruski postmodernizem

Slavistična Revija, 2002
V razpravi se ukvarjamo z evolucijskimi zakonitostmi v razvoju ruske kulture in v njej odkrivamo karakteristike, primerljive s pojavi v zahodnoevropski in ameriški literaturi zadnjih trideset let. Pri tem velja pozornost genezi ruskega postmodernizma, ki
Miha JAVORNIK
doaj  

Prevajanje jezikovnih prvin, značilnih za sovjetski družbeno-kulturni diskurz v romanu M. Bulgakova Mojster in Margareta

Slavistična Revija, 2014
Roman Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta je izrazito kulturnospecifično obarvano pripovedno delo, v katerem avtor izvrstno posnema jezikovno izrazje svojega časa.
Natalia Kaloh Vid
doaj