Results 31 to 40 of about 93 (71)

Alfred Khom in njegovo delovanje v Ljubljani

De Musica Disserenda, 2022
Alfred Khom (1825–1893), rojen v Linzu, je deloval v Celovcu, Gradcu, Volšperku, Innsbrucku in na Dunaju. V obdobju 1849–1861 se je uveljavil v Ljubljani kot dirigent, skladatelj, organist, zborovodja in glasbeni učitelj.
Matjaž Barbo
doaj   +1 more source

Zgodovina, spomin in dediščina: prisotnost Glasbene matice v slovenski glasbi in kulturi do konca drugega desetletja 20. stoletja

De Musica Disserenda, 2015
Odnos kulture in identitete je v slovenski zgodovini videti jasen še zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Glasbena matica je svojo različnost do druge kulture vzpostavljala dvosmerno: s politično naravnanostjo preko zahtev za avtonomijo lastne kulture ...
Nataša Cigoj Krstulović
doaj   +1 more source

Opere Rista Savina

Muzikološki Zbornik, 2012
Opera je bila ključno področje Savinovega ustvarjanja. V delih Poslednja straža, Lepa Vida, Gosposvetski sen in Matija Gubec je uporabil poznoromantične principe gradnje glasbene drame. Savinov opus predstavlja v slogovnem in profesionalnem pogledu velik
Borut Smrekar
doaj   +1 more source

Prispevek k verodostojnosti podatkov o ustanovitvi čitalnic na Slovenskem

Muzikološki Zbornik, 2007
Mnenja o datumih ustanovitve čitalnic na Slovenskem so deljena. Zlasti velja to za mariborsko in ljubljansko čitalnico. Medtem ko nekateri muzikologi trdijo, da je za Narodno slovansko čitalnico v Trstu (29.
Manica Špendal
doaj   +1 more source

Glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost na Slovenskem v 20. stoletju: dosežki in poti naprej

De Musica Disserenda, 2015
Pripevek prinaša pregled literature o slovenski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v dveh vsebinskih sklopih, po zaokroženih zgodovinskih študijah, ki skušajo zajeti celotno stoletje, in po delnih raziskavah, osredotočenih na posamezne pojave in ...
Leon Stefanija
doaj   +1 more source

Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji

Muzikološki Zbornik, 2022
Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško ...
Leon Stefanija, Vanessa Nina Borsan, Matevž Pesek, Matija Marolt, Drago Kunej, Zoran Krstulović   +5 more
doaj   +1 more source

Relativna avtonomija glasbe: primer Ljubljanskega dnevnika 1951-1961

De Musica Disserenda, 2015
Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61.
Leon Stefanija
doaj   +1 more source

Korenine slovenskega samospeva

Muzikološki Zbornik, 2006
Članek se posveča Linhartovim uglasbitvam dveh pesmi iz njegovega almanaha (1781). Četudi gre za skladbi, ki sta 60 let starejši od običajno datiranega začetka slovenske samospevne literature, njuna skromna glasbena faktura in intimistični značaj ...
Matjaž Barbo
doaj   +1 more source

Karmen Salmič Melodične in harmonske tonske strukture v orkestralnih skladbah Demetrija Žebreta

Muzikološki Zbornik, 2007
Pričujoči glasbeno-analitični prispevek obravnava spreminjanje melodičnih in harmonskih tonskih struktur ter njihovo medsebojno učinkovanje v osmih orkestralnih skladbah Demetrija Žebreta, učenca Slavka Osterca in enega od zmerno modernistično usmerjenih
Karmen Salmič
doaj   +1 more source

Glasba slovenske povojne moderne (1918–1927)

De Musica Disserenda, 2017
Na osnovi analize izbranih del so revidirane sodbe o slogovni usmerjenosti slovenske glasbe med obema vojnama. Glasba skladateljev, ki so bili aktivni v omenjenem času, izkazuje karakteristično ambivalentnost, ki se vidi v nasprotju med novimi in ...
Gregor Pompe
doaj   +1 more source