Results 101 to 110 of about 10,036 (181)

Pojmovanje vezljivosti v tujem jezikoslovju

open access: yesSlavistična Revija, 2000
Prispevek je kronološko-problemski pregled najrelevantnejše tuje vezljivostne literature, ki je neposredno ali posredno vplivala na razvoj slovenske vezljivostne teorije.
Andreja ŽELE
doaj  

Elipsa med glagolsko intenco in besedilno koherenco

open access: yesSlavistična Revija, 2010
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
Andreja Žele
doaj  

Raba avgmentiranih preteklih glagolskih časov v stari indijščini

open access: yesSlavistična Revija, 2007
Članek skuša z enega zornega kota osvetliti slabo raziskano problematiko sintakse staroindijskega glagola. Avtorica prikaže različne načine rabe vedskih in klasičnih avgmentiranih glagolskih časov in analizira funkcionalno razliko med njimi, natančneje ...
Nataša TERBOVŠEK COKLIN
doaj  

Vezljivost glagolov védenja v stari cerkveni slovanščini

open access: yesSlavistična Revija, 2010
Razprava obravnava vezljivost glagolov védenja , tj. ouměti, věděti (z drugotnim nedovršnikom vědati), znati, v stari cerkveni slovanščini. Opredeljeni so pomeni, določilne možnosti glagolov, po pomenih so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci ...
Robert Grošelj
doaj  

Pomenski preplet glagolov imeti in biti – njuna jezikovnosistemska stilistika

open access: yesSlavistična Revija, 1998
Glagolska primitiva oz. primarna glagola imeti in biti povezuje izražanje prostorske umeščenosti, pri čemer je lahko le biti prostorsko odprt, nedoločen, imeti pa veže prostorsko orientacijsko točko na posedovalca (posesorja).
Ada VIDOVIČ MUHA
doaj  

Kako prevesti modalni glagol shall u pravnome tekstu?

open access: yesHrvatski jezik (Zagreb), 2016
U radu se pojašnjava raspon značenja modalnoga glagola shall i kako ga treba prevoditi na hrvatski.
openaire   +2 more sources

Rečenice kao dopune uz psihološke glagole u hrvatskom jeziku

open access: yesFluminensia, 2016
U ovom se radu govori o rečenicama koje su dopune uz psihološke glagole u hrvatskom jeziku. Zavisne surečenice koje se javljaju uz pojedine psihološke glagole tumače se različito ‒ bilo kao uzročne rečenice bilo kao rečenična realizacija padežne ili prijedložne dopune.
openaire   +3 more sources

Home - About - Disclaimer - Privacy