Results 31 to 40 of about 585 (147)
Herta Kuna, Kuna, Herta
openaire +3 more sources
Metafore o načinih gledanja na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju glagolskega vida
S kontrastiranjem delovanja členov slovenske in italijanske vidske opozicije (dovršniki in nedovršniki ter perfekt in imperfekt) v povezavi z različnimi vrstami glagolskega dejanja avtorica opozarja na bistveno različnost temeljnih principov, ki v obeh ...
Tjaša MIKLIČ
doaj
Povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih
Prispevek predstavlja povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih. Predstavljeno je, katera (neprevzeta) predponska obrazila vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol spremenijo in kdaj ...
Marjan Kulčar
doaj +1 more source
Dalibor Brozović, Brozović, Dalibor
openaire +3 more sources
Tvorjenke s predponskim obrazilom под- v ruščini – primerjava s španščino
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa do pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni ...
Ángeles Quero Gervilla +1 more
doaj
Ksenija Anastasijević, Dvočlani glagol u savremenom engleskom jeziku (The two-word verb in contemporary English), Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu, Monografije, knjiga XVII, 1968, 187 ...
Damir Kalogjera, Kalogjera, Damir
core
Primerjava poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-
V prispevku je na podlagi pomensko[!] razčlemb poljskih in slovenskih tvorjenk predstavljena primerjava funkcij predpone w(e)-, v- v glagolskih tvorjenkah.
Maria WTORKOWSKA
doaj
Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru Ložnice pri Žalcu
Članek prestavlja oblikoslovne in naglasne značilnosti glagola krajevnega govora Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine.
Tjaša JAKOP
doaj
Hrvatski glagol 'mangovati' i slovenski 'mangati/manguvati' u sebi sadrže praslavensko *man-i *govĕti.
openaire +2 more sources
U radu se ispituje odnos imenice i glagola kroz pojavu koju nazivamo sintaksičkom derivacijom, a koja podrazumeva sintaksički odnos između predikatsko-argumentske strukture s desupstantivnim glagolom i one polazišne, s motivnom imenicom kao objektom ...
Marić, Biljana
core

