Results 1 to 10 of about 117 (69)

Anton Martin Slomšek and the Question of the Unity of the Slovene Cultural Space

Slavistična Revija, 2012
Članek predstavi Slomškova prizadevanja za jezikovno ter kulturno integracijo slovenskih dežel v desetletjih med 1821 in 1862. Navzočnost slovenskega kulturnega in zemljepisnega prostora v Slomškovem delu je predstavljena s pomočjo njegove korespondence ...
Matija Ogrin
doaj  

Kontinuiteta frazeološkega gradiva nebiblijskega izvora v slovenskem knjižnem jeziku od srede 16. do konca 19. stoletja

Slavistična Revija
V prispevku je predstavljena (dis)kontinuiteta frazeološkega gradiva, ki so ga v slovenski knjižni jezik v 16. stoletju uvajali protestantski pisci s prevajanjem nebiblijskih besedil.
Eva Trivunović, Alenka Jelovšek
doaj   +1 more source

Veliki čudež malega jezika

Jezik in Slovstvo, 2009
Maja 2004 je s pristopom Slovenije EU postala slovenščina eden njenih 21, danes 23 uradnih jezikov. S tem se je prvič v zgodovini znašlo vse avtohtono jezikovno področje v istem pravnem okviru. Zunaj je ostala samo slovenska manjšina v Istri ter socialna
Erich Prunč
doaj   +1 more source

»/S/ledni Sazhetig ie Teßhak inu nepopelnom«

Slavistična Revija, 2009
Primož Trubar je tudi oče slovenskega pisanja. Slovenski knjižni jezik je zapisoval s samo petimi samoglasniškimi črkami (a e i o u), zvočnike z u/v, i/j, m, n, l, mehčanij l in n ni zaznamoval, jih je pa večkrat nakazoval z e namesto za ya l in nm trdi ...
Jože Toporišič
doaj  

Ženske dvojinske glagolske oblike v starejšem slovenskem knjižnem jeziku

Slavistična Revija, 2019
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19.
Irena Orel
doaj  

Dopolnilnik (pripovedkov prilastek) v slovenski skladnji

Linguistica, 1972
Kategorija povedkovega prilastka je v novejši slovenski slovniški literaturi (J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik I-IV) prikazana tako z oblikoslovnega kakor skladenjskega vidika, deloma tudi s stališča razmerja med jezikovnim sestavom in govorom ...
Breda Pogorelec
doaj   +1 more source

Deležniško-deležijski skladi v Küzmičevem in Japljevem prevodu Nove zaveze

Slavistična Revija, 1991
V slovenskih prevodih Nove zaveze konec 18. stoletja (Štefan Küzmič, 1771 in Jurij Japelj, 1784 - Japelj ni poznal prekmurskega tiska) raziskava deležijsko-deležniških skladov odkriva skladenjska sestava. Küzmič je prevajal pogosto z deležji in deležniki
Marko Jesenšek
doaj  

Podoba govorjenega slovenskega knjižnega jezika v Slovenskem pravopisu 2001

Slavistična Revija, 2003
Članek obravnava problematiko govorjenega knjižnega jezika, kot je razvidna iz najnovejšega kodifikacijskega priročnika, Slovenskega pravopisa 2001. Omenjeni - po imenu sicer pravopisni - priročnik v pravilih in slovarju posebej zadeva tudi govorjeni ...
Hotimir TIVADAR, Peter JURGEC
doaj  

Poimenovanje jezika in naroda v delih slovenskih protestantskih piscev

Slavistična Revija, 2009
Nameni raziskovanja poimenovanja jezika in naroda so si velikokrat različna, v glavnem gre za ustvarjanje ideje, po kateri poimenovnaje prinaša določena stališča. Poimenovanje jezika in naroda je eden izmed načinov posredovanja v družbene razmere; njegov
Andreja Eržen
doaj  

Slovenski knjižni jezik 16. stoletja v luči besedoslovnih raziskav

Slavistična Revija, 2009
V članku so predstavljene besedoslovne raziskave slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja od druge polovice 19. stoletja do danes, ki se ukvarjajo s posameznimi besedami v celotnem ali delnem protestantskem opusu in z besedjem v izbranih delih iz 16 ...
Jožica Narat
doaj