Results 11 to 20 of about 125 (83)
Besedotvorni razgled po knjižni in elektronski izdaji Slovarja Pohlinovega jezika
Jezikoslovni zapiski, 2022 V prispevku predstavljamo knjižno in elektronsko izdajo Slovarja Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja. Njegovo uporabnost ponazarjamo na pomenski skupini tvorjenk za poimenovanje oseb in predstavljamo nekatere nove funkcionalnosti, še zlasti e-slovarja,
Irena Stramljič Breznik
doaj +1 more source
K izvoru makedonske besede čekor ‘korak’
Slavistična Revija, 2023 Pričujoči članek se posveča etimologiji besede чекор ‘korak’, ki jo s takim pomenom in besedotvorno zgradbo pozna le makedonščina. Ker se ista beseda z naglasom na končnici ter pomeni ‘suho, krivo drevo’, ‘štor’ in ‘korenina’ pojavlja v jugovzhodni ...
Emilija Neshkoska-Chretnik
doaj +1 more source
Škrabčev umetni jezik evlalija in njegovo razmerje do latinščine
Keria: Studia Latina et Graeca, 2003 Škrabec je svojo evlalijo oblikoval kot nekak sekundarni umetni jezik. Kot osnovo za izgovarjavo je izbral klasično latinsko izgovarjavo. Besedje je določil s sistemom pretvorb latinskega in polatinjenega besedja v evlalijo.
Kozma Ahačič
doaj +1 more source
Tvorjenje poimenovanj za ženske nosilke poklicev, nazivov in funkcij v poljščini in slovenščini
Jezikoslovni zapiski, 2021 Namen prispevka je predvsem opozoriti na določene razlike pri tvorjenju in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljščino in slovenščino.
Maria Wtorkowska
doaj +1 more source
Zloženke med skladnjo in leksikologijo: pretvarjanje skladenjskih razmerij v medponski morfem
Jezik in Slovstvo, 2018 Besedotvorje raziskuje postopke nastajanja poimenovalnih enot in njihovo zgradbo. Povezava med skladnjo in besedotvorjem se kaže v tem, da tako pri skladnji kot pri besedotvorju z omejenim naborom sestavin in pravil tvorimo neskončno števil kombinacij ...
Saška Štumberger
doaj +1 more source
Feminativne tvorjenke in njihova obrazila od 16. stoletja do danes
Jezikoslovni zapiski, 2020 Prispevek prikazuje obravnavo feminativov v slovnicah slovenskega jezika skozi petstoletno zgodovino. Kot najrodnejši in zastopani v prav vseh obravnavanih jezikovnih virih nastopata feminativni priponski obrazili -ica in -ka, kot tretje najpogostejše se
Tjaša Markežič +1 more
doaj +1 more source
Večnaglasnice v slovenističnem jezikoslovju: besedotvorni in fonološki pregled
Jezikoslovni zapiski, 2022 V prispevku je kronološko predstavljena obravnava večnaglasnic v slovenščini od 19. stoletja do danes. Največ pozornosti je namenjene povezavi med večnaglasnostjo in besedotvorjem, saj jezikoslovci število naglasov povezujejo z zgradbo tvorjenke oz ...
Luka Horjak
doaj +1 more source
Jezikoslovni zapiski, 2018 Slovenska in hrvaška lastna imena govedi z osnovo Sav‑ lahko odražajo slovansko onomastično tradicijo transonimiziranih živalskih lastnih imen iz hidronimov.
Metka Furlan
doaj +1 more source
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice
Slovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies, 2023 V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz.
Januška Gostenčnik, Mojca Kumin Horvat
doaj +1 more source
Besedotvorje v rokopisnem Hipolitovem slovarju (1711-1712): slovarsko izročilo in novosti
Jezikoslovni zapiski, 2023 V prispevku obravnavamo besedotvorno podobo slovenskih ustreznic k nemškim in latinskim iztočnicam v Hipolitovem slovarju Dictionarium trilingue (1711–1712). S starejšimi in mlajšimi slovarskimi viri od 16. do 21. stoletja smo primerjali izbrane zglede Hipolitovih besednih družin in ugotavljali njihovo razvejanost.
openaire +2 more sources