Results 1 to 10 of about 149 (115)

Odin iz primerov svjazi meždu značeniem glagolânoè leksemá i tipom predloženija v sovremennom serbskom jazyke [PDF]

open access: yesJužnoslovenski Filolog, 2008
(ruski) V dannoj rabote avtor na primere glagolov so značeniem čuvstvennogo vosprijatija, govorit o tom, kak tip sintaksičesko-semantičkogo značenija predloženija svjazan so značeniem ego glagol'nogo predikata.
Tanasić Sreto
doaj   +1 more source

Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2023
Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s ...
Andreja Žele
doaj   +1 more source

Mužiti (se) - 'isčeznuvšij' glagol [PDF]

open access: yesJužnoslovenski Filolog, 2008
(ruski) Avtor govorit ob 'isčeznuvšem' v serbskom jazyke glagole mužiti (se) v značenii 'vyjti zamuž'. Ëtot glagol v jazyke serbov i horvatov pozže vstrečaetsja tol'ko v Pervom testamente Antuna Dalmatina, gde, po vsej verojatnosti, i zakančivaetsja ego '
Ćupić Drago
doaj   +1 more source

Glagol hteti i struktura pomoćnih i modalnih glagola u srpskohrvatskom jeziku

open access: yesLinguistica, 1984
U gramatikama srpskohrvatskog jezika glagol hteti se obično klasifikuje kao pomoćni glagol, mada se pri tome ističe da se buduće vreme gradi od enkliktičkih oblika glagola hteti i infi­ nitiva glagola koji se menja (Stevanović, 1983: 350).
Stanimir Rakić
doaj   +1 more source

Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2015
V prispevku je predstavljena struktura idiomov v nekaterih izbranih delih pisatelja Draga Jančarja. Največ je takih s strukturo pridevnik + samostalnik, sledijo pa taki s strukturo glagol + samostalnik in glagol + predlog + samostalnik.
Jurij Rojs
doaj   +1 more source

ADVERB U KONTRASTU – KRITERIJUMI ZA RAZGRANIČENJE VRSTE REČI [PDF]

open access: yesFilolog, 2020
Suočeni sa činjenicom da se u literaturi, posebno u novijoj germanističkoj, sve više osporava status prilogu kao vrsti reči, a da u srpskom nema dovoljno jasnih kriterijuma za njegovo određenje, u priloženom radu čini se pokušaj da se na osnovu ...
Božinka M. Petronijević
doaj   +2 more sources

Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2018
Sestavek ima namen predstaviti osnovne oblikoslovne, pomenske in z njimi povezane skladenjske značilnosti rabe glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.
Majda Merše
doaj   +1 more source

Ujemanje med povedkom in osebkom v kopulativnih stavkih

open access: yesJezik in Slovstvo, 2016
Prispevek obravnava ujemanje med povedkom in osebkom v kopulativnih stavkih, ki imajo obliko [samostalniška besedna zveza] – [glagol biti] – [samostalniška besedna zveza].
Janja Ribič
doaj   +1 more source

Glagolska prehodnost v slovenščini

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2022
Namen prispevka je predstaviti prehodnost kot skladenjsko kategorijo glagolov v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami. Z vidika prehodnosti je opozorjeno tudi na skladenjske lastnosti in značilnosti slovenskih stavčnih zgradb in slovenskih povedi ...
Andreja Žele
doaj   +1 more source

Samostalniška beseda

open access: yesLinguistica, 1972
Tradicionalna slovenska slovnica pozna 9 besednih vrst: 1. samostalnik (človek), 2. pridevnik (mlad), 3. zaimek (jaz, kdo, tak), 4. števnik (pet, peti, peter, peteren), 5.
Jože Toporišič
doaj   +1 more source

Home - About - Disclaimer - Privacy