Results 21 to 30 of about 207 (95)

Besedotvorni razgled po knjižni in elektronski izdaji Slovarja Pohlinovega jezika

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2022
V prispevku predstavljamo knjižno in elektronsko izdajo Slovarja Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja. Njegovo uporabnost ponazarjamo na pomenski skupini tvorjenk za poimenovanje oseb in predstavljamo nekatere nove funkcionalnosti, še zlasti e-slovarja,
Irena Stramljič Breznik
doaj   +1 more source

Ali in koliko poznamo izbrane neologizme, pozabnice in igre besed [PDF]

open access: yes, 2022
V raziskovalni nalogi so združene seminarske naloge, ki so jih študentke opravljale pri predmetu Pomenoslovje in besedotvorje. Z anketami so preverjale, ali sodelujoči poznajo in uporabljajo izbrane izraze in ali predlagajo drugačna poimenovanja. Analiza
Soldat, Ana   +7 more
core   +1 more source

K izvoru makedonske besede čekor ‘korak’

open access: yesSlavistična Revija, 2023
Pričujoči članek se posveča etimologiji besede чекор ‘korak’, ki jo s takim pomenom in besedotvorno zgradbo pozna le makedonščina. Ker se ista beseda z naglasom na končnici ter pomeni ‘suho, krivo drevo’, ‘štor’ in ‘korenina’ pojavlja v jugovzhodni ...
Emilija Neshkoska-Chretnik
doaj   +1 more source

Zloženke med skladnjo in leksikologijo: pretvarjanje skladenjskih razmerij v medponski morfem

open access: yesJezik in Slovstvo, 2018
Besedotvorje raziskuje postopke nastajanja poimenovalnih enot in njihovo zgradbo. Povezava med skladnjo in besedotvorjem se kaže v tem, da tako pri skladnji kot pri besedotvorju z omejenim naborom sestavin in pravil tvorimo neskončno števil kombinacij ...
Saška Štumberger
doaj   +1 more source

Tvorjenje poimenovanj za ženske nosilke poklicev, nazivov in funkcij v poljščini in slovenščini

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2021
Namen prispevka je predvsem opozoriti na določene razlike pri tvorjenju in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljščino in slovenščino.
Maria Wtorkowska
doaj   +1 more source

Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice

open access: yesSlovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies, 2023
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz.
Januška Gostenčnik, Mojca Kumin Horvat
doaj   +1 more source

Vidobraženja istoriï ta kul’­turi narodu v slovotvoreni: dopovidi XII Mižnarodnoï naukovoï konferenciï Komisiï zi slov’jans’kogo slovotvorenja pri Mižnarodnomu komiteti slavistiv (25–28 travnja 2010 p., Kiïv, Ukraïna) – Zbornik dvanajste konference Komisi: Ur. N. F. Klimenko, E. A. Karpilovs’ka. Naukove izd. Kiïv: Vidavnicij Dmitra Burago, 2010. 471 str.

open access: yes, 2020
The paper presents a collection of scientific papers created as part of the annual scientific meeting of the Commission for Slavic Word Formation, which took place in 2010 in Kiev.V prispevku je predstavljen zbornik prispevkov, ki je ...
Stramljič Breznik, Irena
core   +1 more source

Besedotvorni vzorec tipa vinar – vinarstvo oz. strojar – strojarstvo v slovenščini v kontekstu srednjeevropskega jezikovnega areala

open access: yesSlavistična Revija, 2021
V članku je obravnavan nastanek besedotvornega vzorca tipa vino → vinar → vinarstvo oz. strojiti → strojar → strojarstvo, tj. nastanek samostalnikov z zloženo pripono ‑ar-stvo v slovenščini. Prikazan je izvor, tj.
Matej Šekli
doaj  

Prispevek k živalskim lastnoimenskim poimenovanjem hidronimskega izvora: slovensko Sebin/Sabin/Savin in Sava

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2018
Slovenska in hrvaška lastna imena govedi z osnovo Sav‑ lahko odražajo slovansko onomastično tradicijo transonimiziranih živalskih lastnih imen iz hidronimov.
Metka Furlan
doaj   +1 more source

Feminativne tvorjenke in njihova obrazila od 16. stoletja do danes

open access: yesJezikoslovni zapiski, 2020
Prispevek prikazuje obravnavo feminativov v slovnicah slovenskega jezika skozi petstoletno zgodovino. Kot najrodnejši in zastopani v prav vseh obravnavanih jezikovnih virih nastopata feminativni priponski obrazili -ica in -ka, kot tretje najpogostejše se
Tjaša Markežič   +1 more
doaj   +1 more source

Home - About - Disclaimer - Privacy