Results 11 to 20 of about 37 (35)
Slovenščina 2.0: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave, 2016 Delavnica projekta European Language Resources Coordination (ELRC) je potekala 8. decembra 2015 na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) v Ljubljani. Organizirala sta jo Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij ter Laboratorij za umetno ...
Katja Zupan
doaj +1 more source
Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji,
Jezik in Slovstvo, 2003 V prispevku avtorica podaja možnosti dela prevajalcev s pomočjo nekaterih sodobnih prevajalskih virov in orodij v elektronski obliki. Pregled raznovrstnih jezikovnih tehnologij in elektronskih virov je podkrepljen z nekaterimi primeri dela s tovrstnimi ...
Nataša Hirci
doaj +1 more source
Vestnik za Tuje Jezike, 2011 V prispevku smo z lastnoimenskega stališča analizirali francoske prevode slovenskih turističnih brošur, ki sta jih izdali Slovenska turistična organizacija ali Vlada Republike Slovenije, Pisarna za odnose z javnostjo in mediji.
Alenka Paternoster
doaj +1 more source
Linguistica, 2013 Kot vse Proustove literane osebe se tudi gospa Verdurin, bogata meščanka z umetniškimi pretenzijami, izraža v kodu. Sistem znakov, ki jih uporablja, jo kot lik psihološko karakterizira.
Katarina Marinčič
doaj +1 more source
Parménid ali Parmeníd: Pravda, ki sploh ni črkarska
Keria: Studia Latina et Graeca, 2016 Jeziki, ki so grške tujke in imena neposredno ali posredno prevzemali prek latinščine, grška imena praviloma naglašajo po latinsko. Pravilo ima celo v italijanščini veliko izjem, vendar se je v primeru dublet vsaj v akademskih krogih uveljavilo kot norma
Marko Marinčič
doaj +1 more source
Vestnik za Tuje Jezike, 2016 Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino.
Urška Turk
doaj +1 more source
Trajne dileme pri prevajanju književnosti
Knjižnica, 2016 Izvleček Prispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod.
Nada Grošelj
doaj +1 more source
Ars Amatoria - trd prevajalski oreh?
Keria: Studia Latina et Graeca, 2000 Ko se prevajalec loteva svojega prevoda, še zlasti če gre za antično poezijo, mora najprej prezreti tisti znani in za njegov trud zelo nespodbudni italijanski aforizem »traduttore traditore«, ki ga nemalokdaj sili k temu, da bi že na samem začetku ...
Barbara Šega Čeh
doaj +1 more source
Prevajanje Ko Unove poezije iz korejščine v slovenščino
Acta Linguistica Asiatica, 2017 Pišem v zrak je zbirka pesmi korejskega pesnika Ko Una, ki je bila avgusta lani prevedena v slovenščino. Zbirka zajema izbrane pesmi, ki jih je pesnik napisal v zadnjih petnajstih letih.
Eva VUČKOVIČ, Byoung Yoong KANG
doaj +1 more source
Ars & Humanitas, 2018 Prve teoretske zapise o spominu najdemo v hipokratskih spisih; z njim sta se ukvarjala tudi aleksandrinska zdravnika Herofil in Erazistrat ter pozneje Galen.
Matej Hriberšek
doaj +1 more source