Results 11 to 20 of about 42 (42)

Kontrastivna obravnava povratnosvojilnega zaimka v slovenščini in ruščini

Jezikoslovni zapiski, 2020
Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka svoj v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom.
Mladen Uhlik, Andreja Žele
doaj   +1 more source

Vzrok v slovenščini: predlogi in predložne zveze

Slavistična Revija, 2020
Prispevek predstavlja predloge in predložne zveze, ki v slovenščini lahko uvajajo različna vzročna razmerja; dodana je še kontrastivna obravnava vzročne predložne rabe v ruščini in deloma tudi v štokavščini.
Mladen Uhlik, Andreja Žele
doaj  

Slovensko-ruska kontrastivna analiza glagolov videti in gledati

Slavistična Revija, 2021
Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola videti/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo.
Mladen Uhlik, Andreja Žele
doaj  

Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej: sopostavitev slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino

Slovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies
V obravnavi poudarjamo posebnosti slovenskih zgradb z glavnimi števniki, večjimi od 5, in opozarjamo na podobnosti in razlike v primerjavi z ustreznicami v štokavščini, makedonščini in ruščini.
Mladen Uhlik, Andreja Žele
doaj   +1 more source

Из заимствованной лексики в «Русском этимологическом словаре» / Iz izposojene leksike v Ruskem etimološkem slovarju

Jezikoslovni zapiski, 2018
Članek razlaga in precizira etimologije nekaterih izposojenk v ruščini, vzetih z izjemo št. 12 iz avtorjevega Ruskega etimološkega slovarja. Gre za narečne, staroruske ali zastarele besede: 1. bar, 2. bečatá, 3. binét, 4. vog, 5. vytruxъ, 6.
Александр E. Аникин
doaj   +1 more source

Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini

Jezikoslovni zapiski, 2018
V prispevku se primerja raba ženskih poimenovanj za (zlasti prestižnejše) poklice, nazive in položaje v slovenščini in ruščini. V slovenščini je tvorjenje takih poimenovanj stilistično nezaznamovano, medtem ko so v ruščini nekatere tvorjenke za ta ...
Aleksandra Derganc
doaj   +1 more source

Distribucija pomenov glagolskega predponskega obrazila po- v češčini in ruščini

Jezikoslovni zapiski, 2015
Prispevek analizira pomene glagolskega predponskega obrazila po- v češčini in ruščini na podlagi eskcerpcije dvojezičnega slovarja. Ob upoštevanju glagolskega vida in vrste glagolskega dejanja, kot ju pojmujejo češki in ruski jezikoslovci, se pomeni ...
Žiga Mujakić
doaj   +1 more source

Možnost interpretacije frazemov v dvojezičnih slovarjih

Slavistična Revija, 2016
V članku je z zgledi iz rusko-slovenskih in slovensko-ruskih slovarjev obravnavan problem interpretacije izhodiščnega frazema, zlasti v primerih, kjer je ponudba na strani prevodnega ustreznika osiromašena in kjer je ta podan z eno samo besedo. Prikazana
Liudmila Pesehonova Kosem
doaj  

Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v Ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja

Jezikoslovni zapiski, 2018
Prispevek opisuje položaj rusko govorečih priseljencev v Sloveniji, predstavlja rezultate sociolingvistične raziskave jezika predvsem mlajših predstavnikov ruske diaspore in analizira pogostejše spremembe, ki nastajajo v jeziku predvsem druge generacije ...
Irina Makarova Tominec
doaj   +1 more source

Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini

Slavistična Revija, 2019
Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov.
Mladen Uhlik
doaj